Člani Društva bibliotekarjev Ljubljana smo v sredo, 22. 5. 2019, obiskali hrvaško prestolnico, kjer smo se udeležili strokovno-družabnega srečanja “KEKec pleše solo”, ki je bilo organizirano v sodelovanju s kolegi iz Zagrebškega knjižničarskega društva (ZKD).
Knjižnica mesta Zagreba (KGZ)
Po prihodu na glavni zagrebški kolodvor, kjer nas je z dobrodošlico pričakala predsednica Zagrebškega knjižničarskega društva ga. Alka Stropnik, ki je bila ta dan naša gostiteljica, smo se najprej peš odpravili mimo Trga kralja Tomislava do t. i. Starčevićevega doma, meščanske palače, imenovane po Anteju Starčeviću (1823–1896), slovitemu hrvaškemu politiku, publicistu in književniku, ki je tam nekaj časa tudi živel. V omenjeni zgradbi je trenutno locirana osrednja enota Knjižnic mesta Zagreba, Gradska knjižnica, v njenih prostorih pa se poleg splošne knjižnice nahajajo še uprava mestne knjižnice, nekatere skupne službe ter sedež Zagrebškega knjižničarskega društva.
Ob prihodu so nas kolegi iz zagrebške mestne knjižnice v prostorih sejne sobe najprej pogostili z zajtrkom, nato pa je sledila izmenjava pozdravnih govorov med našimi gostitelji in predsednico našega društva, mag. Ano Zdravje. Temu je sledil ogled različnih prostorov knjižnice na lokaciji. Zelo zanimiv detajl je predstavljal večnamenski prireditveni prostor, ki je lociran v kupoli, ki krasi vrh te markantne zgradbe.
Knjižnice mesta Zagreb (Knjižnice grada Zagreba) je drugače skupno ime za mrežo knjižnic, ki delujejo na področju mesta Zagreb in zagrebške županije. V njenem sklopu je 42 enot in dva bibliobusa.
Narodna i sveučilišna knjižnica (NSK)
V nadaljevanju smo se sprehodili do res impresivne hrvaške Narodne in univerzitetne knjižnice (Narodne i sveučilišne knjižnice). To je namensko zgrajena, sodobna večnadstropna stavba s skupno površino 44.500 m2, dokončana leta 1995. Nacionalna knjižnica se je tja preselila iz sicer prelepe secesijske zgradbe na Marulićevem trgu, ki pa zaradi prostorske stiske ni več ustrezala potrebam hrama hrvaške kulture. Fond hrvaške nacionalne knjižnice namreč obsega že okrog 3,5 milijona enot. Trenutno na novi lokaciji potekajo tudi intenzivna gradbena dela, ki bodo še dodatno povečala uporabnost zgradbe.
Ob tokratnem krajšem obisku smo si med drugim ogledali študijsko čitalnico in grafično zbirko. Še posebej pa so nas razveselili kolegi iz zbirke rokopisov in starih knjig, ki so za nas na ogled pripravili dva znamenita izvoda slovenske protestantike, in sicer Dalmatinovo biblijo (1584) in Bohoričeve Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae – 1584). Po končanem ogledu smo se odpravili še do naše zadnje destinacije; zagrebške Filozofske fakultete in tamkajšnje knjižnice.
Filozofska fakulteta in Forum
Med potjo do Filozofske fakultete smo izkoristili priložnost in se spotoma ustavili še na eni izmed zagrebških osnovnih šol, kjer smo si ogledali njihovo šolsko knjižnico, tako da smo med našim obiskom na Hrvaškem lahko pobliže spoznali 4 različne tipe knjižnic (splošno, nacionalno, šolsko in visokošolsko), tamkajšnja knjižničarka pa nam je na kratko predstavila še razmere v hrvaških šolskih knjižnicah, predvsem svojo nabavno politiko in nekatere značilnosti učbeniškega sklada, o čemer je bilo kasneje govora tudi na Forumu.
Ob prihodu na Filozofsko fakulteto nas je v avli najprej pozdravila razstava v slovenskem jeziku za naslovom: “Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha 1941– 1945”, ki so jo pripravili slovenski zgodovinarji s FF v Ljubljani v okviru tradicionalnega sodelovanja oddelkov za zgodovino obeh fakultet.
Sledil je vodeni ogled knjižnice Filozofske fakultete, med katerim smo lahko spoznali knjižnice različnih oddelkov in osrednje skladišče. Seznanili pa smo se tudi s specifično postavitvijo gradiva in presenetljivo izvedeli, da na Hrvaškem ne uporabljajo osrednjega vzajemnega spletnega kataloga, kot je naš COBISS, čeprav naj bi obstajal nek krovni iskalnik za iskanje po različnih bazah, s katerim se vsaj na osnovni ravni lahko pridobi podatke o razpoložljivosti določenega knjižnega gradiva.
Po odmoru za kosilo se je ob 14. uri v konferenčni dvorani začel strokovni forum na temo “Knjižnica enega knjižničarja”, na katerem so se s krajšimi referati o načinih usklajevanja številnih delovnih zadolžitev ter radostih in tegobah, ki jih prinaša takšna ureditev v različnih tipih knjižnic, predstavili štirje naši člani, in sicer: Urša Cilenšek – knjižnici Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje in osnovne šole Ivana Cankarja (Trbovlje), mag. Savina Zwitter – Knjižnica Gimnazije Bežigrad (Ljubljana), mag. Mojca Krmelj – Fizikalna in meteorološka knjižnica na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Igor Zemljič – Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino (Ljubljana).
S svojimi prispevki so sodelovale tudi štiri hrvaške kolegice (Ivanica Beg – Osnovna škola Ivana Cankara Zagreb, Iva Grisogono – Tehnička škola Zagreb, Blanka Ceković – Knjižnica Staroslavenskog instituta Zagreb in Vedrana Vrana – Središnja knjižnica Slovenaca u Republici Hrvatskoj). Po dolgem in produktivnem dnevu smo pozorno prisluhnili tudi zadnjemu prispevku dneva, v kateremu nam je kolegica predstavila osrednjo knjižnico slovenske manjšine v Republiki Hrvaški, ki deluje v okviru mestne knjižnice v Karlovcu. Forum je na naše veselje s svojo udeležbo počastil tudi g. Bernard Šrajner, pooblaščeni minister/ekonomski svetovalec z Veleposlaništva Republike Slovenije v Zagrebu.
Avtorja besedila: mag. Ana Zdravje in Andrej Savnik
Foto: osebni arhiv DBL in ZKD
