Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki z veličastno zgradbo domuje na Tavčarjevi 9 v Ljubljani, je najvišje sodišče v Sloveniji. Poleg sodnih postopkov in prenosov pristojnosti na druga sodišča je del Vrhovnega sodišča zadolžen tudi za hrambo in izposojo pravnega gradiva – to nalogo opravlja Centralna pravosodna knjižnica.
V okviru strokovnih srečanj Popoldan z DBL smo imeli v ponedeljek, 4. novembra 2024, priložnost vstopiti v stavbo Vrhovnega sodišča, se sprehoditi po stopnicah in mimo kipa Pravice (ženska s knjigo), ki ga je izdelal kipar Tine Kos leta 1937, priti do razstave Od talarja do toge. Skozi razstavo nas je vodila bibliotekarka Maja Vavtar, ki nam je podrobno predstavila podobnosti in razlike med svečanimi oblačili slovenskih in evropskih sodišč. Poleg slovenskih tog so bile razstavljene še toge mednarodnih sodišč in toge iz štirinajstih evropskih držav. Ogledali smo si tudi francoske toge, ki so služile oblikovalcem nekdanje tovarne Labod iz Novega mesta za kreiranje slovenskih sodniških oblačil. Razstava je bila na voljo od 24. oktobra 2024 do 7. novembra 2024.
Sledila je predstavitev knjižnice, čitalnice in starega skladišča knjižnice. Predstavitev je prevzel gospod Igor Zemljič, vodja Centralne pravosodne knjižnice in podpredsednik Društva bibliotekarjev Ljubljana. Knjižnica, ki deluje vsakodnevno od osme do četrte ure popoldne, nudi strokovno literaturo – razne domače in tuje knjige, revije, časopise ipd. s področja prava in sorodnih ved. Poleg splošnega knjižničnega kataloga COBISS imajo za potrebe iskanja po starejšem fondu v knjižnici na voljo tudi listkovni katalog. Kljub temu da je knjižnica strokovna in specialna, saj deluje v okviru institucije, je hkrati tudi javna in dostopna vsem uporabnikom. Gradivo ni prosto dostopno, ampak je knjižnica skladiščnega tipa, kar pomeni, da uporabnikom gradivo pripravijo zaposleni knjižničarji in bibliotekarji.
Zgodovina Centralne pravosodne knjižnice seže daleč v zgodovino, več kot sto let. Pod imenom Centralna knjižnica na sodišču je bila ustanovljena leta 1918. Za to se lahko zahvalimo Ivanu Kavčniku, prvemu predsedniku Višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Knjižnica je majhna, a te hitro posrka vase in preseneti z urejenostjo, postavitvijo in velikostjo nekaterih knjig. Poleg izposoje in klasičnih funkcij knjižnica pogosto nudi raznovrstne razstave, ki so tako poučne kot tudi nadvse zanimive. Nudi tudi oddaljen dostop do baz Vzorci pogodb, DaRa, Delovna razmerja, Oxford Journals Law Collection, University Press Schoolarship Online, PressReader, Recueil Dalloz, RSC in tako naprej. Najlepši vtis knjižnice daje pohištvo iz temnega lesa, ki prostoru doda še večjo vrednost.
Nazadnje smo si ogledali še skromno čitalnico z devetimi čitalniškimi mesti in staro skladišče knjižnice, kjer smo imeli razstavljene številne zgodovinsko pomembne knjige. Med najstarejšimi smo si lahko ogledali Bamberški sodni red iz leta 1510, Justinjanove Institucije iz 1522, Kazenski red Marije Terezije iz 1769, Primerjalno analizo Avstrijskega in Štajerskega prava Nicolaja Beckmanna iz leta 1688 (Idea juris statutarii et consvetudinarii Stiriaci et Austriaci) in še številne druge. Zaradi stiske s prostorom so knjige pospravljene na policah, ki sežejo skoraj do vrha visokega stropa in so na policah zložene v dveh vrstah, tako da je zadnja vrsta skrita za prednjo. Gradivo je urejeno po tekoči inventarni številki, antikvarno gradivo pa je tudi skrbno shranjeno v arhivskih škatlah. Pokukali smo še v trezor, kjer ob najstarejših knjigah še hranijo rokopisne zapiske predavanj profesorja Kopača, ki je na graški univerzi predaval sredi 19. stoletja.
Ogled Centralne pravosodne knjižnice je bil zelo poučen in zanimiv, saj je knjižnica iz več vidikov posebna in vredna ogleda. Lahko bi rekli, da (predvsem staro skladišče) vizualno predstavlja miniaturo slavne knjižnice iz zgodbe Harry Potter.
Več o knjižnici si lahko preberete tukaj.
Pripravila Melina Physicos Fifolt, študentka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF UL in članica DBL
