Člani Društva bibliotekarjev Ljubljana smo na volilnem zboru članov DBL, ki je potekal 12. 3. 2019 v Knjižnici Bežigrad, izvolili novo vodstvo DBL za obdobje 2019-2023 (zapisnik). Za novo predsednico Društva bibliotekarjev Ljubljana je bila izvoljena mag. Ana Zdravje, ki sicer že nekaj let uspešno vodi Knjižnico Šentvid. Da bi bolje spoznali novo predsednico in njeno vizijo za nadaljnje delovanje našega društva, smo ji postavili pet vprašanj.
Fotografija: mag. Ana Zdravje, predsednica DBL
1. Se lahko na kratko predstavite tistim članom DBL, ki vas še ne poznajo?
Preden povem nekaj o sebi, bi rada povedala, da sem ponosna, da imamo izredno močno društvo, za katerega verjamem, da bo v prihodnosti še bolj uspešno in da se nam bo pridružilo še večje število novih članov. Želim si, da še bolj skupaj sodelujemo, si pomagamo in iščemo rešitve ter gradimo nove mostove za svetlo prihodnost naše stroke, ker le v slogi je moč.
Sedaj pa nekaj o meni. Diplomirala sem iz slovenistike in bibliotekarstva na ljubljanski Filozofski fakulteti. Magistrski naziv sem pridobila na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Sprva sem se zaposlila kot urednica na Zavodu za šolstvo RS, v knjižničarski stroki pa delujem od leta 2001, ko sem se zaposlila v Knjižnici Šiška kot bibliotekarka. Po združitvi ljubljanskih knjižnic v Mestno knjižnico Ljubljana leta 2008 sem postala vodja manjše krajevne knjižnice v Gameljnah, od marca 2014 sem vodja večje krajevne Knjižnice Šentvid.
Članica DBL sem postala že kot študentka in že od takrat spremljam delovanje našega društva. Aktivno skušam biti udeležena pri razvoju knjižničarske stroke, npr. z referati na domačih in mednarodnih konferencah (npr. lani v Mariboru in Zagrebu, letos v Nuk-u itn.). Aktivno sem sodelovala v delovni skupini za strokovna priporočila splošnih knjižnic v Nuk-u, ki je v letu 2018 pripravila dokument Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028).
2. Kateri je vaš največji dosežek do sedaj?
V knjižničarski stroki zagotovo visoka uvrstitev, in sicer 5. mesto med 34. prijavljenimi knjižnicami z vsega sveta, predstavitve zelene Knjižnice Šentvid, ki jo vodim na natečaju Green Library Award 2019, katerega prireja krovna mednarodna knjižničarska organizacija IFLA. To jemljem kot potrdilo za dosedanje in spodbudo tudi za nadaljnje dobro delo.
Pa tudi projekt uspešne prenove Knjižnice Šentvid 2013/14 in kot prva pri nas sočasna uvedba v sodobnih knjižnicah 21. stoletja pomembnega koncepta zelene knjižnice, ki je bil osnova za prej omenjeno visoko uvrstitev oz. priznanje.
3. Kje vidite DBL čez dve leti in kje čez pet ali deset let? Katerim temam bi se morali posvetiti?
DBL vidim kot društvo, ki bo bolj vidno in slišano v stroki, želim si še več konkretnih pobud, predlogov naših članic in članov za inovacije, izboljšave, sveže ideje za napredek v naši stroki in ohranjanje visokih standardov kakovosti storitev za uporabnike.
Kot bibliotekarsko društvo iz prestolnice imamo velik potencial in široko zaledje glede na kader in avtoritete naše stroke (nacionalna knjižnica NUK, največja splošna knjižnica MKL, glavne visokošolske knjižnice, specialne knjižnice, šolske knjižnice, Oddelek za bibliotekarstvo na FF…).
Kot društvo bi radi aktivirali in navdušili še več knjižničark/-jev in bibliotekark/-jev, da tudi sami začnejo prispevati k razvoju, in sicer vsak po svojih možnostih (namreč vsak glas šteje, vsako mnenje šteje in več ljudi vedno več ve …).
Kot društvo bi radi osveščali tudi (laično) javnost o pomenu knjižničarske dejavnosti za razvoj in izboljšanje naše družbe tudi pri skrbi za okolje, v katerem živimo.
4. Katere dejavnosti bo DBL izpeljal do konca letošnjega leta?
Predstavili bomo načrt dela za prvo polovico mandata novega vodstva.
Na podlagi uspešnega sodelovanja z ZKD iz sosednje Hrvaške bomo še razširili mednarodno sodelovanje s povezovanjem z bibliotekarskimi društvi iz mest drugih držav.
Izpeljali bomo jesensko srečanje z Društvom bibliotekarjev Maribor in Društvom bibliotekarjev Celje, decembra nas bodo v Ljubljani obiskale kolegice in kolegi iz ZKD iz Zagreba itn.
Fotografija: Vodstvo DBL za obdobje 2019-2023
5. DBL ima več kot 270 aktivnih članov. Kaj jim sporočate kot nova predsednica?
Rada bi vse prav lepo povabila, da čeprav ne sodelujejo v organih društva pri njegovem vodenju in upravljanju in se niti ne udeležujejo zbora članov, da se v prihodnosti morda udeležijo vsaj kakšnega od naših strokovnih srečanj, kjer bi se lahko osebno spoznali in kjer izvemo mnogo novih in koristnih informacij, poleg tega pa imamo tudi možnost družiti se s stanovskimi kolegi iz drugih slovenskih regij in tudi tujine.
Predvsem pa bi si želela slišati njihov »glas«; to se pravi njihove ideje, pripombe, predloge, želje in tudi kritike o razmerah in možnostih za prihodnost bibliotekarstva, saj društvo kot interesno združenje obstaja ravno zaradi njih, kot prostor za vse, kjer skupaj lahko sooblikujemo in razvijamo stroko, v kateri smo zaposleni in nam nekaj pomeni.
