z žalostjo vas obveščamo, da se je za vedno poslovila bibliotekarka Miša Sepe, častna članica Društva bibliotekarjev Ljubljana. Leta 1979 je prevzela vodenje Društva bibliotekarjev Ljubljana in ga vodila do leta 1983.

Leta 1956 se je zaposlila v Pionirski knjižnici v Ljubljani in sodelovala pri snovanju slovenskega mladinskega knjižničarstva. Od leta 1963 je v Delavski knjižnici v Ljubljani vodila njeno občinsko matično dejavnost (obe zdaj del Mestne knjižnice Ljubljana, Knjižnice Otona Župančiča). Nato je od leta 1969 delala v NUK-u kot inštruktorica in vodja (od 1977) ter urejala obvestila Republiške matične službe. V letih od 1988 do 1993 je bila zunanja sodelavka Oddelka za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti za predmet Splošnoizobraževalne knjižnice. Strokovno se je preusmerila predvsem v posodabljanje in standardizacijo poslovanja ter operativno povezovanje visokošolskih in splošnih knjižnic, v strokovno usposabljanje knjižničarskih delavcev ter vzgojo mladih in odraslih obiskovalcev knjižnice. O teh vprašanjih je tudi veliko pisala (Knjižnica, Sodobna pedagogika, Naši razgledi).

Bibliografija na povezavi

Foto: Arhiv NUK, Knjižničarske novice, In memoriam: Miša Sepe (1931–2024)

Miša Sepe je svojo knjižičarsko pot začela v času, ko so se knjige iz skladišč selile na knjižni pult in od tu s prizadevanjem prosvetljenih knjižničarjev na za bralce prosto dostopne knjižne police. Zaposlena v Pionirski knjižnici, ki je med prvimi izstopila iz sveta odraslih, je vabila otroke do knjig, urejenih po UDK skupinah in leposlovnih zvrsteh, kjer so lahko otroci na polno uresničevali svojo zvedavost. Kaj vse smo takrat počeli, kako drzno smo se lotevali raznih problemov, kako suvereno smo pisali o stroki, ki smo jo komaj poznali, se spominja tistih časov po drugi svetovni vojni v enem izmed svojih mnogih člankov, a že z zavedanjem knjižničarjeve svetovalne vloge, ki vzgoja otroka, da bo sam znal razlikovati dobro od slabega.

Zavzetost za razvoj mladinskih knjižnic jo je vodila do splošnih knjižnic, povezav s šolskimi knjižnicami v vlogi občinske matične službe, kasneje v NUK, kjer je v svetovalni razvojni službi spremljala razvoj vseh vrst knjižnic. S tesno povezanostjo s sodelavci in sodelovanjem z društvom bibliotekarjev je uresničevala svoje strokovne naloge, delila znanje z njimi in z izobraževanjem študentov knjižničarstva.

Njena pot strokovnega razvoja in predanega dela, nagrajenega tudi s Čopovo nagrado in članstvom v društvu, je hkrati še zgledna pot sodelovalnega dela, ki zmore še danes z entuzijazmom in zavedanjem strokovnega poslanstva razvijati knjižnice s potrebami stalno razvijajoče se družbe.

Za njeno prizadevanje, znanje, izkušnje in ugled se ji Društvo bibliotekarjev Ljubljana srčno zahvaljuje.

Pogreb bo na ljubljanskih Žalah, v torek, 17. 12. 2024, ob 11. uri izpred Plečnikove poslovilne vežice sv. Nikolaja.

članice in člani Društva bibliotekarjev Ljubljana