Popoldan z DBL: Strokovni obisk specialne knjižnice v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter ogled Plečnikove razstave na gradu Fužine
V torek, 16. maja 2023, je bil popoldne v Ljubljani en tak tih deževen dan, da bi ga bilo verjetno najlaže preždeti kje na toplem v fotelju in s kakšno zanimivo knjigo v rokah. A ker je bil ta dan že pred dobrim mesecem določen za družabni popoldan Društva bibliotekarjev Ljubljana (nadalje DBL), slabo vreme ni zadržalo dobrega ducata radovednih bibliotekark, da bi se ne zbrale v fužinskem gradu, kjer je bila nekoč prva ljubljanska papirnica ali papirni mlin, kot so govorili tedaj. Razlog tokratnega obiska pa ni bila zgodovina papirništva, ampak obisk Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in ogled pregledne razstave »Universum Plečnik«, ki je bila lani pripravljena ob 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika in ki se te dni zapira.
Po uvodni kavi, ki jo je častila predsednica Ana Zdravje ter spoznavnem klepetu, smo se seveda najprej odpravili na ogled specialne knjižnice Arhitekturnega muzeja, ki jo že vrsto let prizadevno vodi Neli Grafenauer. Osnovo knjižnične zbirke je ob ustanovitvi leta 1972 predstavljala obsežna Plečnikova knjižnica, ki je po delitvi muzeja in Plečnikove hiše med državo in mestom Ljubljana ostala žal v mestni lasti. Fond knjižnice se je skozi leta postopoma večal in danes urejena zbirka šteje kakšnih 10.000 enot monografskega gradiva o arhitekturi, oblikovanju in fotografiji ter preko 4.500 enot specializiranih serijskih publikacij. V bazi COBIB je zaenkrat čez 3.200 bibliografskih zapisov, a številka se bo morda kmalu precej povečala. Muzejsko knjižnico so pomembno obogatile zasebne zbirke, ki so jih muzeju poklonili arhitekti Dušan Grabrijan, Jaroslav Foerster, Ivo Spinčič, Drago Umek, Jaroslav Černigoj, Pavel Göstl, Stanko Rohrman ali fotografi Damjan Gale, Stojan Kerbler in drugi. Knjižnica uporabnikom omogoča prosti dostop do večine gradiva, ni pa urejena po UDK, ampak po posebnih tematskih sklopih arhitekturne stroke (arhitektura gradov, cerkva, urbanizem ipd.). Čeprav se nismo pretirano poglabljali v obiskovalce in gradivo obiskane specialne knjižnice, so kolegice izrazile podporo delu bibliotekarke in navdušene podale še celo vrsto predlogov kako izboljšati sodelovanje med specialnimi in splošnimi knjižnicami v obojestransko dobro.
Sledil je ogled začasne razstave: Universum Plečnik : od delavnice do mita, pod katero se podpisujejo kustosi dr. Miloš Kosec, Natalija Lapajne, Tomaž Štoka in direktor muzeja dr. Bogo Zupančič. Delo arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) je zaznamovalo tri srednjeevropska mesta: Dunaj, Prago in Ljubljano. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921, kjer so mojstru ponudili mesto profesorja na novo ustanovljeni univerzi, je vse ustvarjalne moči posvetil oblikovanju mesta. Razstava skuša bogato Plečnikovo zapuščino osvetliti skozi pregled arhitektovih pristopov, ki jih danes razumemo kot možnost za oblikovanje drugačnega, bolj trajnostnega in humanega mesta, ter ki tematizira kompleksen odnos med učiteljem in študenti.
Znano je, da si je Plečnik slovensko prestolnico zamislil kot sodobne Atene. Podobo mesta je glede na vodno ter kopensko os preoblikoval na novo. Svojo vizijo je izgrajeval postopoma in z omejenimi sredstvi ter v njej interpretiral mnoge ostanke preteklosti, ki jih je spajal v nove celote. Da bi dosegel ambiciozni cilj, se je lotil izgradnje mnogih novih mestnih stavb, pa tudi prenove številnih že obstoječih.
Na razstavi si lahko preko maket, fotografij in načrtov ogledamo Plečnikovo dediščino z vidika skupnostnih, javnih in cerkvenih prostorov. Plečnikovo delo sicer ni predstavljeno povsem celovito, saj gre tokrat predvsem za izbor urbanističnih segmentov njegove arhitekture. Rečemo celo lahko, da pričujoča razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje podaja nov »mlajši« pogled na Plečnika in da se zato ne ukvarja toliko s Plečnikovo arhitekturno teorijo, ki je skrita za tem. Postavitev razstave je dokaj moderna, zaupana je bila ekipi »SVET VMES«, ki jo sestavljajo Ana Kreč, Jure Hrovat, Marko Kavčič in Amadej Mravlak. Oblikovalci so razstavni prostor so opremili s številnimi gradbeniškimi elementi, od palet do podpornih stebrov, kar nam poleg simbolnih pomenov podaja še predstavo o tem, kako je Plečnikova arhitektura nastajala. Zanimivo je, da razstava vsebuje tudi sobo, ki naj bi predstavljala vse mite o velikem arhitektu. V tem prostoru je mogoče videti marsikaj, od Plečnikovih portretov in karikatur, celo do njegovih čevljev, vmes pa je še marsikaj, kar ima in nima neposredne zveze z njegovim delom, zato nekateri menijo, da je veliko tudi kiča in da bi ta prostor, na razstavi lahko brez škode pogrešali.

Kljub temu, pa je zaradi bogate razstave in odličnega vodenja vodičke Katarine Metelko radovedna skupina članic DBL fužinski grad zapustila šele okoli šeste ure zvečer.






Pripravil: Igor Zemljič, podpredsednik DBL
Utrinki s strokovne ekskurzije Društva bibliotekarjev Ljubljana: Krško, 19. 11. 2022, poročilo
Krško ima neko pozitivno energijo in imela sem občutek deja vu. Zavedela sem se, kako pomembno je materialno. Začelo se je seveda že v preteklosti. Ko sta Josipina in Martin Hočevar, par brez otrok, bdela nad Krškim. Krčani so bili njuni otroci. In to se je preneslo...
Čopovi nagrajenci za leto 2022
Spoštovani, z velikim veseljem vam posredujem novico o prejemnikih Čopovih nagrad za leto 2022. Letos Čopovo diplomo in Čopovo priznanje prejmeta članica in član Društva bibliotekarjev Ljubljana.Čopovo diplomo prejme Violetta Bottazzo, Sekcija za specialne knjižnice...
Priznanje članom DBL kot strokovnim sodelavkam in sodelavcem Univerze v Ljubljani
Spoštovani, z velikim veseljem vam posredujemo novico, da so trije bibliotekarji DBL, Tomaž Ulčakar, Martina Kerec in Leja Borovnjak, prejeli Priznanja Univerze v Ljubljani kot strokovni sodelavki in sodelavec za delo na področju bibliotekarstva (Teden univerze v...
Zbor članov DBL (dvorana Knjižnice Bežigrad, torek, 22. november 2022, ob 16.00)
Spoštovani člani in članice, vabimo vas na izredni Zbor članov Društva bibliotekarjev Ljubljana, ki bo v torek, 22. novembra 2022, ob 16.00 v dvorani Knjižnice Bežigrad, Einspielerjeva ulica 1, Ljubljana. Program Zbora članov...
Prijave: Tečaj angleščine za bibliotekarje, pričetek november 2022
Hello Fellow Librarians! Obveščamo vas, da smo začeli zbirati prijave za subvencionirani 30-urni tečaj angleščine za bibliotekarje, za člane DBL. Izkoristite to izjemno priložnost in se prijavite. Tečaj se bo pričel konec novembra 2022, če bo vsaj 15 prijavljenih....
Strokovna ekskurzija DBL: Krško, 19. 11. 2022
Društvo bibliotekarjev Ljubljana organizira v soboto, 19. novembra 2022 strokovno ekskurzijo v Krško. Ogledali si bomo prenovljeno Valvasorjevo knjižnico Krško in znamenitosti Krškega. Program srečanja:-Zbirno mesto 1: Železniška postaja Ljubljana ("pod uro") ob 8.00...
Popoldan z DBL: »Ej, ti pa v službi itak samo bereš!«, 17. 10. 2022
Vabimo vas na prvo srečanje v tretjem ciklu predavanj Popoldan z DBL z naslovom »Ej, ti pa v službi itak samo bereš!«, ki bo potekalo v ponedeljek, 17. oktobra 2022, ob 14.00, v dvorani, v 3. nadstropju MKL, Kersnikova...
Vabljeni na »Popoldne na oddelku BINK«, 4. 10. 2022, Filozofska fakulteta UL, pred. 528
V okviru sodelovanja Društva bibliotekarjev Ljubljana z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani smo članice in člani DBL prisrčno povabljeni na dogodek »Popoldne z Oddelkom BINK«, ki bo potekalo v torek, 4....
Predlog Poslovnika z dopolnitvami v javno obravnavo članom
Spoštovani člani in članice, v Društvu bibliotekarjev Ljubljana se ukvarjamo s prenovo našega Poslovnika. V prilogi vam pošiljam v seznanitev predlog Poslovnika DBL s spremembami in dopolnitvami. Drugi dokument je čistopis. Člani in članice z veseljem vas vabimo, da...
Anketa za člane DBL glede prejemanja revije Knjižnica
Spoštovani člani Društva bibliotekarjev Ljubljana in bralci revije Knjižnica! V zadnjem letu se je veliko govorilo o reviji Knjižnica. Izdajatelj revije je prejel dopolnilno odločbo, ki je namenjena sofinanciranju izdaje revije Knjižnica in bo pomagala, da bo revija...